Aktualno

O revizijskem poročilu: premišljeno pri interpretaciji podatkov

10.09.2015

Obvestilo za javnost

Mnenje družbe Unirec o ugotovitvah Računskega sodišča RS 

Računsko sodišče RS je objavilo revizijsko poročilo o področju ravnanja s komunalnimi odpadki, ki precej odmeva v strokovni in splošni javnosti. Ugotovitve, da ministrstvo tega področja  ni strateško celovito uredilo, smo pričakovali. V Unirecu pa vendarle opozarjamo, da moramo nekatere objavljene podatke in zneske premišljeno intepretirati, kar zahteva poglobljeno obravnavo virov podatkov in izračunov ter poznavanje sistema.  Ne moremo jih enačiti s situacijo, ki je danes na trgu, saj se nanašajo na obdobje od leta 2009 do 2012.

V podjetju Unirec, specializirani družbi za ravnanje z odpadno embalažo (DROE), smo z zanimanjem preučili revizijsko poročilo Računskega sodišča RS. Po šestih letih je namreč to ponovna revizija poročila o stanju na področju ravnanja s komunalnimi odpadki v Sloveniji.
Po mnenju družbe Unirec poročilo vsebuje nekatere ugotovitve in podatke, ki niso natančno obrazloženi in vključujejo več deležnikov. Med najbolj pomembnimi vsebinami, ki niso povsem jasne in ki jih je pred izvajanjem ukrepov treba natančno proučiti, so:

•  Metodologija izračuna, da so družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) ustvarile 12 milijonov evrov dobička na leto, ni natančna. Prav tako ni točno navedeno, na katere družbe se nanaša podatek računskega sodišča. Znano je, da v Sloveniji skupni znesek embalažnine (vse DROE skupaj) znaša okoli 10 milijonov evrov. In dejstvo je, da smo v Unirecu, ki ima 25-odstotni tržni delež, lani ustvarili 48.000 evrov dobička. Letošnji rezultati so malo slabši zaradi padca cen odpadnih surovin na svetovnih trgih, a so še vedno primerljivi z lanskimi. 

Kot je razbrati iz poročila, je bil izračun narejen na osnovi povprečne cene embalažnine v letih od 2009 do 2012 in objavljenih stroškov iz operativnega programa, ni pa opredeljenih drugih stroškov, na primer stroška logistike in stroška predelave ostanka odpadne embalaže po sortiranju, ki sta v sistemu ravnanja z odpadno embalažo dva največja stroška.

Dejstvo je tudi, da takratna situacija – pravilno ali nepravilno ugotovljena – zagotovo ni enaka današnji. Družba Unirec je v slovenski prostor vnesla dosledno izvajanje zakonodaje in konkurenčne pogoje takratnim družbam za ravnanje z odpadno embalažo.

• Večina DROE dobičkov z zaračunavanjem embalažnine ne ustvarja, predvsem ne na plečih gospodinjstev. Precej medijev in sogovornikov je žal poročilo poenostavljeno povzelo tako, da se je lahko ustvarila napačna slika: da gospodinjstva stroške ločevanja plačujejo dvakrat  – kar pa ne drži. 

Sistem ravnanja z odpadki in s tem povezan sistem financiranja ravnanja z odpadno embalažo je sestavljen iz dveh delov – in ni dvakraten. Prvi del stroškov, ki nastanejo s postavitvijo zbirnih posod ter z njihovim praznjenjem in odvozom, krijejo občani na položnicah komunalnih podjetij skozi smetarino. Drugi del stroškov ravnanja z odpadno embalažo, ki nastanejo od trenutka, ko komunalno podjetje v svojem zbirnem centru odpadno embalažo odda družbi za ravnanje z odpadno embalažo (DROE), pa krije gospodarstvo skozi tako imenovano embalažnino. 

Dodatno so v stroške embalažnine vključeni: ravnanje z embalažo, ki nastaja v gospodarstvu, osveščanje prebivalstva, doseganje okoljskih ciljev in stroški predelave, vsi prihodki od prodaje sekundarnih surovin in potrebna logistika. Gospodarstvo navedene stroške embalažnine vključuje v ceno izdelkov, ki jih prodajajo na slovenskem trgu. 

Omenjenih dveh stroškov torej ne smemo enačiti, ampak jih moramo obravnavati ločeno. 

Vlada je sicer letos sprejela spremembe treh uredb, ki urejajo področje ravnanja z odpadki, odpadno elektronsko in električno opremo ter odpadno embalažo. Vendar pa spremembe in dopolnitve žal niso prinesle širše sistemske ureditve področja ravnanja z embalažo. To naj bi bilo opredeljeno v novi strategiji, ki jo vlada napoveduje že nekaj časa. V Unirecu smo s tem namenom pripravili vrsto predlogov za izboljšave in jih tudi predstavili ministrstvu za okolje in prostor, zato naša pričakovanja o sistemski ureditvi ostajajo visoka.

Za več pojasnil sem vam vedno na voljo,

Katja Slokan,
direktorica podjetja Unirec, DROE

katja.slokan@unirec.si